Najpogostejše napake pri psihologiji

Na maturi dijaki pogosto delajo napake, ki jih na na koncu stanejo maturitetnih točk. Za vas smo pripravili pregled desetih najpogostejših napak, ki se jim lahko izognete na maturi iz psihologije! Naše napotke pred maturo še enkrat natančno preletite in zaupajte v svoje znanje. Na maturi iz psihologije vam želimo vso srečo!
  1. Pri strukturiranih nalogah in esejih si ne vzameš časa, da bi ugotovil-/a, katere izmed ponujenih nalog lahko zares rešiši najbolje.
    V predvideni čas pisanja je všetith tudi nekaj minut na začetku, za katere je dobro, da si jih vzameš in prebereš vse ponujene naloge. Ne smeš paničariti in brezglavo začeti z reševanjem, preden pretehtaš vse svoje opcije. 

  2. Pri strukturiranih nalogah in esejih si izbereš tiste, za katere veš, da ti njihova snov ponavadi leži, namesto, da natančno prebereš vprašanja oz. iztočnice.
    Eno je, da se ti je bilo npr. prijetno učiti o spominu in da veš, da velik del te snovi znaš dobro, drugo pa je, kaj te sprašuje konkretna naloga. Lahko se zgodi, da se pri tebi “ljubih” temah pojavijo vprašanja, za katera nisi prepričan-/a o odgovoru, pri temah, ki so ti načeloma bile manj domače pa nekaj, na kar bi znal-/a čisto v redu odgovoriti. V takih primerih se ne boj izbrati nečesa, za kar si načeloma mislil-/a, da ne boš nikoli izbral-/a. 

  3. Ne označiš, katere strukturirane naloge in eseje si reševal-/a
    Kaj se zgodi, če pri esejskih nalogah, kjer imaš na izbiro 4 iztočnice za eseje, napisati pa moraš 2, najprej začneš s pisanjem naloge 1., si premisliš, nato rešiš nalogi 2. in 4., pozabiš pa označiti svojo izbiro na prvi strani? Popravljalci morajo, četudi vidijo, da je esej pod iztočnico 1. nedokončan, nalogi 2. in 4. pa rešeni v celoti, popraviti prva dva po vrsti, ki sta kakrkoli popisana. To pomeni, da morajo oceniti nalogo 1., kjer je nekaj že napisano, in nalogo 2., eseja pod nalogo 4. pa ne smejo upoštevati. To je skupaj z zadnjo točko tega seznama najbolj brezvezen način za izgubljanje točk na maturi. 

  4. Lotiš se pisanja brez konceptnega lista.
    Misli nam bodo čez čas ušle. Ni hujšega, kot da veš, da si se na začetku spomnil-/a nečesa zelo dobrega, potem pa med pisanjem pozabil-/a. No, mogoče je! Da po odpisani poli misliš, da si zajel-/a vse, kar si želel-/a, pa te šele čez nekaj ur ali pa dni “zadane”, da si mogoče izpustil-/a nekaj zelo pomembnega. Za pisanje eseja (in tudi pri slovenščini ter angleščini) si torej vedno pripravi konceptni list! Tvoj sestav bo na tak način jasnejši in bolj celovit.

  5. Tvoj konceptni list je preveč razdelan.
    Po drugi strani pa ne smeš zahajti v skrajnosti. Preveč razdelane konceptne velikokrat naredijo tisti, ki se jih še nikoli niso posluževali. Tudi pisanje dobrih, uporabnih konceptnih listov je treba kdaj zvaditi! Učenje za maturo je odlična priložnost za kaj takega. Odpri stare mature in za napisane naloge sestavi konceptne liste. Če boš na maturi pretiraval-/a s pisanjem konceptnega lista, se lahko zgodi, da ti zmanjka časa za pravo stvar! Na koncu pa ti smejo točkovati samo to, kar je zapisano v poli, tudi če na konceptnem listu pišejo kakšne dodatne pravilne stvari.

  6. Ustrezno si razdeli čas pri strukturiranih nalogah in esejih.
    Razmisli, koliko časa rabiš za vsako nalogo – ne pozabi, strukturirane naloge so tri, eseja pa dva, ne zapleti se pri prvi izmed vsakih. Najlažje je, da si čas pisanja strukturiranih nalog razdeliš na tretjine, za esej pa na polovico. To naj bodo tvoji skrajni časi za dokončanje posamezne naloge, potem pa poskušaj čim prej zaključiti in se pomakni naprej.

  7. Predolgo vztrajaš pri nalogi, ki je ne znaš (dovoj).
    Ta točka se povezuje s predhodno. Če se je iztekel čas, ki si si ga zadal-/a za neko nalogo, ti pa še nisi pri samem koncu oz. ti naloga dela veliko težav, se je mogoče pametneje premakniti k naslednji. Lahko ti bo šla bolje (s tem si že takoj zagotoviš nekaj točk) in če ti na koncu ostane kaj časa, se lahko vrneš nazaj na tisto problematične (in dobiš še kakšno točko tam). Pri predolgem zadržavanju pa tvegaš, da dobiš zgolj kakšno točko več pri tej problematični nalogi in nič pri naslednjih, ker ti zmanjka časa za pisanje.

  8. V odgovore zapisuješ nepotrebne podatke.
    Popravljalci so zelo šolski. Dodatna, nerelevantna znanja, torej pisanje nečesa, kar je povezano s temo, niso pa direktno spraševali po tej stvari, ti bo zelo hitro škodilo. Tega ne počni niti. če ne znaš odgovoriti na vse, kar zahtevajo v nalogi, saj se hitro opazi. Z pisanjem dodatnih informacij namreč tvegaš, da se ti naloge ne bodo mogli oceniti z vsemi točkami. Če se zmotiš pri svojemu “dodatku”, ostalo pa imaš vse v redu, ti vseeno ne smejo dodeliti vseh točk.

  9. Pri nalogah za obkroževanje si ne pomagaš z drugimi nalogami za obkroževanje in esejskimi vprašanji oz. obratno.
    Snov ni brezkončna, poli z nalogami za obkroževanje in za esej pa dobiš obe skupaj. Hitro se zgodi, da se v nalogah za obkroževanje najde kakšen podatek, ki ti bo pomagal pri pisanju esejev ali pa bo v iztočnicah eseja kakšna stvar, ki ti lahko pomaga pri nalogah za obkroževanje. Pri nalogah obkroževanja pa se sestavljaci ponavadi trudijo, da med seboj niso povezane, a vseeno ne škodi preveriti, če ti kakšna od drugih nalog lahko pomaga pri neki (mogoče vsaj na izločanje), kjer ne veš, kaj obkrožiti. 

  10. Ne odgovoriš na vse naloge za obkroževanje.
    Mogoče se sliši smešno, a take mature sem na vpogledih že videla. Minus točk ni, zato ni smiselno pustiti praznih polj. Tudi če nimaš pojma, lahko poskušaš izločati odgovore ali pa vsaj ugibati.